Delci

Informacije o delcih

1. Kaj so delci?

Znanost pozna različne oblike trdnih delcev, ki se večinoma med seboj razlikujejo po velikosti. Manjši kot so delci, bolj so nevarni. Večja prašna zrnca se lahko ujamejo na dlačice v nosu, manjši delci pa potujejo direktno v pljuča. Fini prah, ki je sestavljen iz tako majhnih delcev, se imenuje PM10. To pomeni, da so delci manjši kot 10 mikrometrov, torej manjši kakor 1 stotina milimetra. Zaradi tega se mejne vrednosti po evropski direktivi in prav tako naše meritve kakovosti zraka osredotočajo na delce PM10.

2. Kje in kako nastanejo delci?

Delci prvotno nastanejo tam, kjer nekaj izgoreva. Torej v avtomobilskih motorjih, industriji in kurilnih napravah. Fini delci pa nastanejo tudi ob mletju bolj grobih delcev; torej pri obrabi avtomobilskih gum, zaviranju in drobljenju kamenja na cesti. Ker je prah zelo droben, ne pade na tla tam, kjer nastane, temveč se dvigne v zrak in razširi nad večjim območjem. Medtem ko bencinski motorji izpuščajo malo delcev, pa dizelski motorji veljajo za enega od glavnih virov emisij. Domneva se, da vsaj 70 % delcev nastane iz teh virov.

 

3. Kakšne so mejne vrednosti?

Mejne vrednosti se določijo takrat, ko je znanstveno dokazano, kako določena snov deluje na človeški organizem in v kakšni meri ta snov ne povzroča nobene škode. To pomeni, da v kolikor se mejne vrednosti ne prekoračijo, se lahko znanstveno izključi ogroženost zdravja prebivalcev.

Leta 2001 se je začelo z meritvami po celotni EU in določile so se mejne vrednosti.

Mejna letna srednja vrednost je 40 µg/m³, mejna dnevna srednja vrednost pa 50 µg/m³. Ker pri delcih ni „No effect level“, je potrebno koncentracije v zraku vzdrževati kar se da nizko.

 

4. Kako se meri onesnaženost zraka z delci?

Pristojni oddelki Koroške deželne vlade in oddelek za okolje mesta Celovec si prizadevajo, da bi onesnaženost zraka z delci evidentirali kar se da realistično. Na rezultate meritev lahko namreč vplivamo z izbiro lokacije merilne postaje.

V zelenih pasovih in conah z nižjo prometno obremenitvijo je onesnaženost zraka seveda nižja kakor ob glavnih prometnih poteh. Onesnaženost zraka z delci se zato meri na kritičnih mestih.

 

5. Delci, geografija in vreme

Delci ne nastajajo zgolj v zimskem času temveč čez celo leto. Kljub temu je obremenitev  pozimi občutno višja kot poleti. Za to so v glavnem odgovorni kotlinska lega mest in zimske vremenske razmere.

Poleti se zrak pri tleh v mestih posebej močno segreje, se dvigne in se s pomočjo vetra razprši nad širšim območjem. Ker se delci s toplim zrakom dvigajo v višino in tam porazdelijo, je onesnaženost v mestu relativno nizka.

V zimskem času se na dnu kotlin ustvari jezero hladnega zraka. Zračna masa ostane dolgo časa na enem mestu in je vedno bolj nasičena z delci. Le redko močni vetrovi in padavine (dež in sneg) lahko očistijo tak zrak. Poleg tega je pozimi izpust delcev (kurjava, prah nastal z obrabo cest) višji  kot poleti.

 

6. Delci: Nevarnost za zdravje

Drobni prašni delci ob vdihu vdrejo v najmanjše pljučne mešičke. Ob kratkoročni visoki onesnaženosti zraka z delci se občutno poslabšajo funkcije pljuč in tako lahko nastanejo bolezni kot je astma ali se le-te poslabšajo. Osebe s slabšim imunskim sistemom, kot so otroci, oboleli ali starejši ljudje so bolj prizadeti.

Študije kažejo, da dolgoročna onesnaženost zraka z delci povzroča večje tveganje za možgansko kap, raka na pljučih, srčno-pljučne bolezni in bolezni dihalnih poti (npr. kronični bronhitis).

 

V nadaljevanju najdete napotke, kako lahko kot posameznik doprinesete k zmanjšanju onesnaženosti z delci:

• Uporabljajte alternativna prevozna sredstva, kot so kolo, avtobus, vlak, pešačenje, rolerji itd.
• S skrbnim načrtovanjem lahko prihranite veliko voženj z avtomobilom; npr.: pišite si nakupovalne sezname in skrbno načrtujte vaše nakupe – kdor ničesar ne pozabi, se pelje le enkrat!
• Otroke vzgajajte v duhu trajnostne mobilnosti!
• Tvorite skupine kolegov, prijateljev in sosedov, s katerimi se boste na delo, izlete in po nakupih vozili skupaj.
• V vašem voznem parku naj bodo vozila s filtri za trdne delce, električna vozila in vozila na plinski pogon.
• V kolikor uporabljate staro kurilno napravo (npr. na les ali premog), jo zamenjajte z okolju prijaznejšo (npr. na zemeljski plin ali daljinsko ogrevanje). S tem ne boste izboljšali zgolj kakovosti zraka, temveč boste znižali tudi vaše stroške ogrevanja in zmanjšali porabo energije!